Začimbe
-
Kvasov namaz, Vitam-R, 125g
6,60 €Brez glutena, bogat z vitamini skupine B (B1, B2, B6, niacin, folna kislina) in visokokakovostnimi beljakovinami. -
Čiliji imajo oster vonj in so pekočega okusa zaradi kapsaicina, pekočega alkaloida, ki ga je največ v semenih, v belih prekatnih stenah plodov in v zunanji kožici. V kulinariki čili uporabljamo za začinjanje zelenjavnih in mesnih jedi, pikantnih omak, v namazih, kot dodatek siru, s stročnicami pa tudi v sladkih jedeh.
-
Kajenski poper (Capsicum frutescens; cajenski ali španski poper) je rdeč, zelo pekoč in dišeč prašek, ki ga pogosto uporabljamo namesto črnega popra. Kajenskega popra ne smemo zamenjati z ameriškim čilijevim praškom, saj je pripravljen z grobim ali s finim mletjem posušenega ploda čili paprike določene sorte.
-
Paprika (Capsicum annum/annuum) je najbolj znana rastlina iz rodu južnoameriških razhudnikovk in ima zelene, rumene in rdeče plodove različnih oblik. Mleto sladko rdečo papriko delajo iz posušene rdeče delikatesne paprike, ki raste na Madžarskem in v Španiji, a pridelujejo jo tudi v Izraelu, Maroku, na Portugalskem in v ZDA.
-
Koriander je ena redkih rastlin, ki jo lahko uporabljamo kot zelišče ali kot začimbo. Prvotno so ga gojili v Sredozemlju in zahodni Aziji. Svetlozeleni listi spominjajo na peteršilj, zato mu pravijo tudi kitajski peteršilj. Zaradi izrazitega vonja, ki ne ugaja vsem, je bil tako rekoč izgnan iz zeliščnih vrtov.
-
Ali si je Aladin začinjal kavo s posebno mešanico začimb? Verjetno. V arabskih deželah tudi danes radi začinjajo kavo s kardamomom. Aladinova začimbna mešanica oplemeniti kavo, izboljša kakav, mlečne napitke in rooibos. Poda se k tiramisuju, čokoladni peni in tortam, izboljša sladke namaze iz tofuja, skute in kisle smetane.
-
Tradicionalni umeboši kis nastaja ob posebni in dolgotrajni fermentaciji umeboši sliv. Postopek lahko traja tudi več let. Uporabljamo ga namesto navadnega kisa za pripravo solat ali jedi, ki jih želimo zakisati in hkrati soliti. Priporočamo ga pri pripravi omak, krem, začimb in okusnejše "domače" majoneze. Odličen je za začinjanje kuhane in presne zelenjave, kjer nadomešča kuhinjsko sol in daje prijeten kiselkast okus.
-
Limonska trava ali citronela je pri nas še vedno precej neznana rastlina, kljub temu, da se njena prepoznavnost v zadnjih letih hitro širi. Eden od razlogov je, da na evropskih tleh priljubljenost vietnamske, malijske in indonezijske kuhinje hitro narašča. Njen okus je osvežujoč in težko nadomestljiv. Podoben je mešanici okusov limone in milejšega ingverja, ima pa tudi rahlo poprast priokus. Limonska trava je primerna za začinjanje zelenjavnih jedi, curryjev, marinad, juh, rib in perutnine ter za pripravo čaja.
-
Za’atar je značilna mešanica za arabske države severne Afrike, Turčije in Bližnjega vzhoda. Pripravljena je sezama, sirijskega majarona, olivnega olja, sumaka in morske soli. Tradicionalno jo uporabljajo pri peki kruha, sedaj pa jo lahko najdemo skoraj povsod. Je odlična, citrusna in polnega okusa, ki se odlično poda k jedem kot so humus, kruh, meso, zelenjava ipd. Recepti za mešanico Zatar se zelo razlikuje od regije do regije, včasih pa tudi od hiše do hiše (v nekaterih družinah gre za eno najbolj varovanih družinskih skrivnosti).
-
Da je Byodov balzamični kis originalno iz Italije, je mogoče prepoznati po znaku za zaščiteno poreklo. Posebno razmerje mešanice rdečega vinskega kisa in zgoščenega grozdnega mošta zagotavlja posebej uravnotežen harmoničen okus tega ekološkega balzamičnega kisa, ki se proizvaja izključno v severni italijanski provinci Modena.§Pripravljen je z naravno fermentacijo. Byodo kisi se ne segrevajo z namenom, da ohranijo dragocene encime in arome.
-
Brizg Byodovega bio jabolčnega kisa v hipu spremeni kozarec vode v okusno in zdravo pijačo. Za pripravo bio jabolčnega, naravno motnega kisa so pri Byodu uporabili le domače sorte jabolk. Pripravljen je brez pregrevanja pri visokih temperaturah, da bi se ohranili dragoceni encimi in esenca. Ker ni filtriran, pač pa takoj po izdelavi polnjen v steklenice, je moten, na dnu steklenic pa se naredi usedlina. Oboje ne vpliva na kakovost, pač pa je znak naravnega proizvodnega procesa.
-
Šoju (shōyu) je oznaka skupine sojininih omak, ki jih na Japonskem že stoletja proizvajajo na tradicionalni način. S fermentacijo soje in pšenice z morsko soljo. Zmes 1-2 leti zori v cedrinih sodih. S šoju poudarimo okuse v jedi, zvišamo vsebnost beljakovin. Obenem telo oskrbimo z encimi, ki pospešujejo prebavo.