Trgovina
-
Gama ognjičeva krema preobčutljivo in iritirano kožo revitalizira ter ji povrne vitalnost, svežino in mladosten videz. Primerna je za nega kože na soncu (po sončenju), vetru, mrazu. Je optimalna naravna hranljiva esencialna linija šestih izbranih zelišč, vitaminov A, E, B5-Pantenol ter olja borage (vsebuje največ gama linolenske kisline, nenasičene maščobne kisline), ki jih potrebuje organizem za izgradnjo bioloških membran ter nastanek tkivnih hormonov.
-
Gabezovo mazilo je prvenstveno namenjeno za nego in regeneracijo tkiva. Zdravilna učinkovina GABEZA je alantoin, ki v kombinaciji z izvlečkom ŠENTJANŽEVKE, REGRATA, dodatkom MANDLJEVEGA , LANENEGA olja ter vitamina A in E predstavlja popolno nego tkiva po poškodbah v primerih: zloma, zvina, izpaha ter pri nategnjenih mišicah in kitah. Gabezovo mazilo je nepogrešljivo pri negi obremenjenega telesa, še posebej pri aktivnih športnikih in rekreativcih. Primerno je tudi za nego kože po sončenju in pri negi vezivnega tkiva v primeru revme in putike zaradi presnovnih motenj.
-
Akacijev med je izrazito svetle, skoraj vodene barve, nežnega vonja po akacijevih cvetovih in svežem satju ter milega okusa. Zaradi blage arome in visoke vsebnosti sladkorja je nepogrešljiv kot sladilo v čaju, kavi ali kosmičih, posebno priljubljen pa je pri najmlajših. Njihove čebele ga nabirajo v neokrnjenem Kozjanskem parku.
-
Akacijev med je izrazito svetle, skoraj vodene barve, nežnega vonja po akacijevih cvetovih in svežem satju ter milega okusa. Zaradi blage arome in visoke vsebnosti sladkorja je nepogrešljiv kot sladilo v čaju, kavi ali kosmičih, posebno priljubljen pa je pri najmlajših. Njihove čebele ga nabirajo v neokrnjenem Kozjanskem parku.
-
Apivital je mešanica kremnega medu (78–83 %), svežega cvetnega prahu (15–20 %), matičnega mlečka (0,5 %) in surovega propolisa (1 %). Apivital je nekaj najdragocenejšega, kar nam ponuja narava, in nekaj najboljšega, kar lahko zaužijete za svoje zdravje. Ena žlička Apivitala na dan odžene bolezen stran!
-
Cvetlični med je prvi med, ki ga točijo v letu, ponavadi že okoli prvomajskih praznikov. Barva je običajno svetlejša, okus pa slajši in preprost, vendar raznolik, saj je odvisen predvsem od tega, na katerih cvetlicah so ga čebele nabrale. Njihov med je v veliki meri pridobljen iz nektarja regratovih cvetov.
-
Cvetlični med je prvi med, ki ga točijo v letu, ponavadi že okoli prvomajskih praznikov. Barva je običajno svetlejša, okus pa slajši in preprost, vendar raznolik, saj je odvisen predvsem od tega, na katerih cvetlicah so ga čebele nabrale. Njihov med je v veliki meri pridobljen iz nektarja regratovih cvetov.
-
Cvetlični med je prvi med, ki ga točijo v letu, ponavadi že okoli prvomajskih praznikov. Barva je običajno svetlejša, okus pa slajši in preprost, vendar raznolik, saj je odvisen predvsem od tega, na katerih cvetlicah so ga čebele nabrale. Njihov med je v veliki meri pridobljen iz nektarja regratovih cvetov.
-
Zelo cenjeni hojev med je izrazito temne barve z zelenimi odtenki, njihove čebele pa ga nabirajo v Kočevskem Rogu. Manina paša na jelki (hoji) je odvisna od mnogih dejavnikov, zato se marsikatero leto zgodi, da hojevega medu ne točijo. Aroma spominja na smolo, karamelo ali na sirup smrekovih vršičkov. Je izredno bogat z minerali, priporoča pa se pri kašlju in bronhitisu. Na mednarodnem ocenjevanju v Semiču so leta 2013 zanj prejeli zlato medaljo.
-
Zelo cenjeni hojev med je izrazito temne barve z zelenimi odtenki, njihove čebele pa ga nabirajo v Kočevskem Rogu. Manina paša na jelki (hoji) je odvisna od mnogih dejavnikov, zato se marsikatero leto zgodi, da hojevega medu ne točijo. Aroma spominja na smolo, karamelo ali na sirup smrekovih vršičkov. Je izredno bogat z minerali, priporoča pa se pri kašlju in bronhitisu. Na mednarodnem ocenjevanju v Semiču so leta 2013 zanj prejeli zlato medaljo.
-
Kostanjev med je med za ljubitelje močnega in grenkega okusa. Grenkobo mu daje velika količina kostanjevega cvetnega prahu, zaradi česar je ta med prava zakladnica vitaminov in mineralov. Ker vsebuje manj glukoze, je najbolj primeren med za diabetike. Njihove čebele ga nabirajo na pobočjih in gozdovih dolenjskih Gorjancev.
-
Kostanjev med je med za ljubitelje močnega in grenkega okusa. Grenkobo mu daje velika količina kostanjevega cvetnega prahu, zaradi česar je ta med prava zakladnica vitaminov in mineralov. Ker vsebuje manj glukoze, je najbolj primeren med za diabetike. Njihove čebele ga nabirajo na pobočjih in gozdovih dolenjskih Gorjancev.
-
Kostanjev med je med za ljubitelje močnega in grenkega okusa. Grenkobo mu daje velika količina kostanjevega cvetnega prahu, zaradi česar je ta med prava zakladnica vitaminov in mineralov. Ker vsebuje manj glukoze, je najbolj primeren med za diabetike. Njihove čebele ga nabirajo na pobočjih in gozdovih dolenjskih Gorjancev.
-
V dolini reke Soče, izpod Krna, njihove čebele nabirajo lipov med. Je svetlo jantarne barve in značilnega blagega okusa, s prijetno aromo po lipovem cvetju pa je odličen partner zimskim čajem. Zaradi antibakterijskega delovanja je izrazito preventivno sredstvo in ga priporočamo vsem, ki se jih loteva prehlad.
-
V dolini reke Soče, izpod Krna, njihove čebele nabirajo lipov med. Je svetlo jantarne barve in značilnega blagega okusa, s prijetno aromo po lipovem cvetju pa je odličen partner zimskim čajem. Zaradi antibakterijskega delovanja je izrazito preventivno sredstvo in ga priporočamo vsem, ki se jih loteva prehlad.
-
Gomasio (gomašo) je zmes pražene soli in delno zdrobljenega neoluščenega praženega sezama. Cenjen je v makrobiotični prehrani, saj jangizira naše telo. Običajno se ga uporablja za soljenje jedi, hrani pa da prav poseben okus. A gomasio ni samo navadna začimba, je starodavno zdravilo z Daljnega vzhoda, ki na telo deluje izrazito bazično.
-
Šoju (shōyu) je oznaka skupine sojininih omak, ki jih na Japonskem že stoletja proizvajajo na tradicionalni način. S fermentacijo soje in pšenice z morsko soljo. Zmes 1-2 leti zori v cedrinih sodih. S šoju poudarimo okuse v jedi, zvišamo vsebnost beljakovin. Obenem telo oskrbimo z encimi, ki pospešujejo prebavo.
-
Tradicionalni umeboši kis nastaja ob posebni in dolgotrajni fermentaciji umeboši sliv. Postopek lahko traja tudi več let. Uporabljamo ga namesto navadnega kisa za pripravo solat ali jedi, ki jih želimo zakisati in hkrati soliti. Priporočamo ga pri pripravi omak, krem, začimb in okusnejše "domače" majoneze. Odličen je za začinjanje kuhane in presne zelenjave, kjer nadomešča kuhinjsko sol in daje prijeten kiselkast okus.